Ključna beseda: družinska drama

»Še tako prostrana narava te ne more rešiti pred dušečo težo družinske 'prtljage'.«

»Resnično verjamem, da smo ljudje samo delček širšega ekosistema. Midva sva narava, ta stavba je narava, vse je narava.«

»Alfa ni pozitiven naslov – to je naslov, ki opozarja na problem v družbi.«

»V prvi vrsti je to resnična zgodba o meni in mojem očetu.«

»Film sem namenoma naslovil Alfa in ne Alfa samec, ker se mi zdi to za današnji čas popolnoma neuporaben, zastarel koncept.«

»Na koncu ni mogel nehati jokati, ampak nisem čisto razumel, ali je razburjen, se morda počuti krivega ali pa je dojel, da ni bil dober oče.«

»z impresivno odprtostjo prikazati realnost, ki z evropske perspektive pogosto ostaja abstraktna ali pa je zreducirana na novice na prvih straneh časopisov.«

»Favoriten je konkreten in empatičen dokaz, da si najmlajše generacije zaslužijo naše zaupanje, da je bolj kot kdaj koli prej vredno govoriti o enakosti v izobraževanju in da ni nujno, da sta si kruta realnost in ljubeča skupnost protislovna.«

»Ta film je portret nekoliko drugačne vrste: neposreden, nepretenciozen in ganljiv. Preprosto odličen film.«

»Sam kot čebelar pa bi bil do uporabe prispodob in vzporednic vendarle malce zadržan – vsi namigi o tem, kako pomembno je delovanje v skupnosti in za skupnost, so lahko sicer čisto dobronamerni, vendar je v biološkem smislu čebelja družba kot superorganizem bolj totalitarna, kot se zdi na prvi, recimo temu, romantični pogled.«

»Gre za nekakšno raziskovalno delo.«

»Zgodba Maruše Krese o tem, kako govoriti o vojni, je zato predvsem zgodba o pogumu ljudi med vojno, pa tudi o pogumu, kako govoriti o vojni brez mitološkega poveličevanja ali omalovaževanja.«

»To pomeni, da nas je bolj kot uradna zgodovina, v kateri so včasih stvari predstavljene zelo črno-belo, tako da zgodovina lahko postane tudi orodje propagande, zanimala intimna zgodovina človeka in družine v vsakdanjem življenju.«

»Svojega brata sem imel preveč rad in ga preveč cenil za kaj takega. To je, kot da bi se jezili na svojega otroka, ker ima vročino – čudno.«

»Vedemo se tako, kot da se samomorilec vedno zavestno odloči za to dejanje, in se nato opredeljujemo do tega, ali je ravnal strahopetno ali junaško.«

»Nekatere tako pretrese, da rečejo: 'To je film, ki ga je treba videti, ampak samo enkrat v življenju', drugi pa vidijo predvsem zgodbo o družinski ljubezni.«

»Kaj takrat storiti?«

»Vztrajati, se strumno soočati z očitki in občutkom sramu.«

»Kako tovrstne družinske stiske sprejema in predeluje otrok?«

»Kako bolezen svojega odraslega sina sprejema oče?«